Ali lahko Emmanuel Macron reši iranski jedrski dogovor?
Francoski predsednik se sooča z težko bitko za zmago nad Donaldom Trumpom, ko se grozi izstop ZDA
Alex Wong/Getty Images
Francoski predsednik Emmanuel Macron bo ta teden svoj državni obisk v ZDA izkoristil za zadnjo prošnjo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, naj ne opusti večstranskega jedrskega sporazuma z Iranom.
Trump je že dolgo izjavljal, da ne mara sporazuma iz leta 2015, o katerem se je pogajal njegov predhodnik Barack Obama, vendar je do zdaj nameraval obdržati ZDA ob strani v veliki meri zaradi pritiska lastnega kabineta in bližnjih svetovalcev.
Toda nedavne spremembe v Trumpovi najvišji ekipi so privržence dogovora z Iranom, kot je nekdanji državni sekretar Rex Tillerson, zamenjali z zunanjepolitičnimi jastrebi. Med njimi sta njegov naslednik v State Departmentu Mike Pompeo in predvsem nekdanji veleposlanik ZDA pri ZN John Bolton, novi Trumpov svetovalec za nacionalno varnost.
Zdi se, da je ta priliv trdih pristašev, ki delijo Trumpov svetovni nazor, odločilno premaknil predsednikovo razmišljanje.
BBC poroča, da bo najpozneje 12. maja sprejeta odločitev o tem, ali bodo ZDA opustile jedrski dogovor in ponovno uvedle gospodarske sankcije.
Odločitev za odhod je v veliki meri sprejeta, je povedal vir, seznanjen z razmišljanjem administracije o Iranu CNN . Vir je dejal, da se je administracija tako postavila, vendar pazi na možnost, da ostane, če bi Evropejci uspeli pridobiti koncesije od Irana [ali] nekako potegniti zajca iz klobuka.
Ameriški in evropski pogajalci menda delajo 24 ur na dan, da bi se dogovorili za koncesije, ki bi Trumpu pomagale ohraniti obraz in ohraniti ZDA v mednarodnem paktu.
Zdi se, da gre za usklajena mednarodna diplomatska prizadevanja za reševanje dogovora, Macronu bo v petek sledila nemška kanclerka Angela Merkel. Britanka Theresa May naj bi se z ameriškim predsednikom pogovarjala po telefonu.
Drugi dve sopodpisnici, Rusija in Kitajska, prav tako pritiskata na Trumpa, naj obdrži ZDA v sporazumu.
Iranski zunanji minister Mohammed Zarif je v okviru lastnega lobiranja na visoki ravni ponudil podporo Macronu, vendar je poudaril, da pri dogovoru ni načrta B in je bilo vse ali nič.
Včeraj je visoki iranski uradnik dejal, da bi Teheran lahko izstopil iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, če bi ZDA razveljavile jedrski sporazum, podpisan leta 2015.
Na ločenem naslovu , je tudi iranski predsednik Hassan Rouhani opozoril Trumpa, naj ostane pri jedrskem dogovoru ali se sooči s hudimi posledicami.
Tistim v Beli hiši pravim, da se bo iranska vlada odločno odzvala, če ne bodo izpolnili svojih zavez, je dejal Rouhani. Prejšnji teden je Iran dejal, da je pripravljen okrepiti svoj jedrski program, če dogovor propade.
Kljub trdi retoriki, pravi CNN, ni jasno, kaj bi Iran naredil, če bi ZDA zapustile dogovor. Če se Iran odzove z odhodom, jih postavi na pot soočenja z Združenimi državami in Evropejci v času, ko so v regiji precej raztegnjeni, in v socialno-ekonomskih protestih, ki se še naprej pojavljajo po vsej državi, Firas Maksad, direktor Arabske fundacije, je za televizijsko hišo povedal.
Ena od možnosti, je dejal Maksad, je, da se Iran odzove z asimetričnimi napadi, ki ciljajo na interese ZDA v regiji: ameriške enote v Iraku, posebne enote v Siriji, diplomate in diplomatske objekte na Bližnjem vzhodu.
Nafta je dosegla triletno najvišjo vrednost zaradi strahu pred iranskimi sankcijami
Možnost novih ameriških sankcij je dvignila ceno nafte na najvišjo raven v zadnjih treh letih in pol.
V šestih dneh zaporednih dvigov cen je nafta Brent prvič po letu 2015 poskočila na več kot 75 dolarjev za sod.
Cene nafte so vztrajno naraščale, odkar so v začetku leta 2016 dosegle najnižjo raven 40 dolarjev, predvsem zaradi odločitve največjih svetovnih proizvajalcev nafte, vključno z Opecom in Rusijo, da lani omejijo proizvodnjo.
Poteza ZDA, da se umaknejo iz sporazuma z Iranom in ponovno uvedejo sankcije proti tretjemu največjemu proizvajalcu nafte v kartelu Opec, grozi, da bo še bolj zaostrila globalno oskrbo. BBC .
