Južnoafriška ksenofobija: zakaj je toliko sovraštva do tujcev?
Ksenofobični nemiri so prejšnji mesec povzročili osem smrtnih žrtev, vendar težave Južne Afrike segajo desetletja nazaj

Getty
Južnoafriška vlada je bila obtožena, da razpihuje ksenofobična čustva, potem ko je policija začela velik zatrt nezakonitih priseljencev.
Več kot 1650 tujcev je med tisoči aretiranimi zaradi vala ksenofobičnega nasilja v državi, v katerem je umrlo osem ljudi in na stotine ranjenih.
Toda vlada je zagovarjala operacijo Fiela in vztrajala, da je 'stabilizirala razmere in preprečila nadaljnje izgube življenj', je južnoafriški Mail in Guardian poročila.
'Varnostne agencije še naprej delujejo 24 ur na dan, da zaščitijo tako tuje državljane kot državljane Južne Afrike pred kakršnimi koli napadi,' je v izjavi zapisala vlada.
Zwelinzima Vavi, nekdanja generalna sekretarka kongresa južnoafriških sindikatov, je dejala, da je glavna težava operacije njen časovni razpored, ki 'prihaja po nasilnih napadih, usmerjenih zlasti na ljudi afriškega porekla, prispeva k napačnim predstavam, da migranti so krivi za vse družbene in gospodarske bolezni,« je dejala.
Zimbabvejska aktivistka Elinor Sisulu je operacijo opisala kot obliko etničnega čiščenja. 'V Ruandi se je govorilo o čiščenju 'ščurkov' in dejansko sem slišala ljudi govoriti o čiščenju [tu],' je povedala IOL novice.
Južna Afrika ima dolgo in krvavo zgodovino ksenofobije, z nedavnim nasiljem, ki spominja na val napadov na tujce leta 2008, v katerem je umrlo več kot 60 ljudi.
Kaj se je zgodilo?
Zadnji izbruh nasilja se je začel prejšnji mesec v obalnem mestu Durban in se hitro razširil na finančno središče Johannesburga. Domačini so napadali tujce, zlasti Malavijce, Zimbabvejce, Etiopijce in Mozambičane, v več mestih v mestu in njegovi okolici. Nekatere žrtve naj bi bile zabodene, en moški pa je bil živ zažgan. Policija je uporabila paralne granate, vodne topove in gumijaste naboje, da bi razgnala jezno množico, ki je plenila podjetja v tuji lasti, lastniki pa so se bili prisiljeni oborožiti z mačetami, sekirami in palicami.
Na tisoče ljudi je bilo razseljenih, zatočišče iščejo na policijskih postajah, cerkvah in začasnih bivališčih, ki so jih ustanovile nevladne organizacije. 'Prosim, pomagajte nam. Hočejo nas ubiti,« je povedal etiopski lastnik trgovine Aka Bob Amaha Times Live novinarji. 'Ne moremo ostati v naših trgovinah in čakati, da nas zažgejo.'
zakaj?
Južna Afrika je v zadnjih letih doživela valove ksenofobičnih napadov, vendar je bil nedavni izbruh nasilja povezan s komentarji kralja Zuluja Zwelithinija. Komentatorji so ga obtožili spodbujanja rasnega sovraštva, potem ko je prejšnji mesec imel govor, v katerem je tujcem rekel, naj zapustijo državo. 'Umažejo naše ulice' in njihovo 'neugledno blago visi po naših trgovinah', je dejal navijaškim navijačem v Durbanu. 'Tujce prosimo, da spakirajo svoje stvari in se vrnejo v svoje države.'
Toda Zwelithini je vztrajal, da so ga napačno citirali in da so bili mediji krivi za spodbujanje nasilja. Medtem ko je obsodil napade, je dejal, da če bi dal ukaz za ubijanje tujcev, 'bi bila ta država v pepelu,' Skrbnik poročila.
Njegov poziv k deportaciji tujcev je podprl sin predsednika Jacoba Zume Edward, ki je dejal, da Južna Afrika 'sedi na časovni bombi'. Kljub odzivu javnosti se Edward Zuma ni hotel opravičiti za svoje komentarje. 'Ljudje mislijo, da sem ksenofobičen, vendar nisem, samo poskušam poudariti, da imamo problem,' je dejal. Novice 24 .
Napadalci tuje migrante obtožujejo kraje njihovih delovnih mest in jih krivijo za visoko stopnjo brezposelnosti in kriminala na območjih mest. Napade je spodbudil občutek sovraštva, pa tudi ljubosumja in zamere.
Toda stališča so še globlje od tega. Trenutna situacija je 'maček iz preteklosti, ki ga spodbuja sedanjost,' trdi Sibusiso Tshabalala v Kremen . Visoka stopnja ksenofobije odraža zgodovino izolacije države od preostale Afrike, stranskega produkta apartheida, ki še naprej krepi nevaren odnos 'mi in oni'.
'Getoizacija' različnih etničnih skupin pod apartheidom je prispevala k napetosti, ki smo jim priča danes, trdi južnoafriški novinar William Gumede v Skrbnik . „[To] je pustilo zapuščino ne le medrasnih skupinskih in barvnih predsodkov, temveč tudi predsodke do Afričanov izven države.
Kakšen je bil odziv?
Malavijska vlada je napovedala, da bo repatriirala svoje državljane iz Južne Afrike, ko se je nasilje stopnjevalo, medtem ko je sosednji Mozambik postavil obmejna taborišča za spopadanje z 'eksodusom svojih državljanov', poroča BBC.
Južnoafriško vlado in policijo so kritizirali zaradi nenaklonjenosti, da bi napade opisali kot ksenofobične, namesto da bi namigovali, da temeljijo na 'ideoloških razlikah', in vztrajali, da so razmere pod nadzorom.
'Zavedati se moramo, da imamo opravka z nujno krizo,' je dejala Trish Erasmus, vodja programa za pravice beguncev in migrantov Odvetniki za človekove pravice. 'Potrebujemo bolj skladen in odločen odgovor vlade.'
Na tisoče ljudi se je udeležilo 'pohoda miru' po ulicah Durbana, ki so bili solidarni s tujci in pozivali k takojšnjemu prenehanju napadov in diskriminacije.

'[Povečanje ksenofobije] je nekaj, zaradi česar je treba skrbeti,' je dejala Ingrid Palmary, izredna profesorica na Afriškem centru za migracije in družbo Wits. 'Moramo se vprašati: če je tako enostavno teptati temeljne pravice ene skupine, kdo je naslednji?'