Katalonija si prizadeva za odcepitev od Španije
Regionalni parlament je odobril načrt za odstop brez nacionalne privolitve, zaradi česar so odšli nasprotni poslanci
MIGUEL MEDINA/AFP/Getty
Katalonski separatisti so stopnjevali boj proti Madridu in grozili z odcepitvijo z dovoljenjem ali brez njega.
Katalonski parlament je včeraj kljuboval španskemu ustavnemu sodišču z razpravo o načrtu za neodvisnost in pridobitvijo odobritve načrta 'enostranskega odklopa'. Izzvalo je burno reakcijo, zaradi česar so poslanci desnosredinskih strank glasovanje označili za nezakonito in nedemokratično ter organizirali množični odhod.
'[Separatisti] nas želijo popeljati ne le iz Španije in EU, ampak iz 21. stoletja in sodobne demokracije,' je dejal en poslanec iz konservativne stranke Ciudadanos.
Pro-separatistični predsednik Katalonije Carles Puigdemont je napovedal, da bo glasovanje o zaupnici potekalo 28. septembra, da bi pomagalo pripeljati regijo do 'vrat neodvisnosti'.
Zadeva ostaja zelo razdvojena tako v Španiji kot v sami regiji, pravi Skrbnik . Nedavna anketa je pokazala, da se 47,7 odstotka Kataloncev zavzema za ločitev od Španije, 42,4 odstotka proti in 8,3 odstotka neodločenih.
V intervjuju za časopis je katalonski minister za zunanje zadeve Raul Romeva dejal, da ima španska vlada dve možnosti: sprejeti resničnost katalonske neodvisnosti ali 'nastaviti delati, kar je počela, kar zanika to resničnost v prepričanju, da lahko uporabi ustavno sodišče in pravne postopke, da ga ustavi«.
Katalonija je glasovala za začetek načrta za odcepitev
9. november 2015
Katalonska neodvisnost bi lahko kmalu postala realnost, potem ko je katalonska regionalna skupščina sprejela resolucijo o uvedbi lastnega sistema socialne varnosti in zakladnice, ločene od Španije. Zbornica s sedežem v regionalni prestolnici Barceloni je predlog sprejela z 72 glasovi proti 63 proti.
Ta poteza predstavlja pomemben korak k popolni odcepitvi, za katero stranke, ki se zavzemajo za neodvisnost, trdijo, da bi lahko prišla že leta 2017, kljub močnemu nasprotovanju osrednje vlade v Madridu.
Za resolucijo je poleg manjše skrajno leve separatistične stranke Ljudska enotnost stala katalonska koalicija za neodvisnost, ki je na septembrskih volitvah dobila svojo prvo večino. Skupaj imajo v območnem zboru večino z 72 od 135 sedežev. Raul Romeva, vodja Skupaj za Da, pravi resolucijo je podprla „jasna, nesporna, množična zahteva ljudi“.
Pred glasovanjem je španski premier Mariano Rajoy že obljubil, da se bo pritožil na špansko ustavno sodišče v poskusu, da bi resolucijo razglasili za neveljavno. Govoril naj bi pozneje danes, da bi komentiral izid glasovanja.
Katalonske neodvisne stranke pravijo, da sodišča ne bodo mogla ustaviti postopka odcepitve, Skupaj za Da pa se zavezujejo, da se bo 'vsebina resolucije uporabljala ne glede na to, kaj bo povedalo ustavno sodišče. Imamo moč in legitimnost, tudi če se španska država upira.'
Katalonija je regija s 7,5 milijona ljudi z lastnim jezikom in kulturo, ki že dolgo zahteva neodvisnost od Španije in predstavlja petino gospodarske proizvodnje države. Po gospodarski krizi v državi so se pozivi k neodvisnosti okrepili.
Lani je regija poskušala izvesti referendum o neodvisnosti, vendar so sodniki to ocenili za neustavno, saj so trdili, da bi morali vsi Španci imeti možnost glasovanja v zadevah nacionalne suverenosti.
