S ponosom predstavljamo – recenzije drame o genocidu
Skrbljiva igra mladega ameriškega pisatelja o malo znanem genocidu 'jema dih'

Keith Pattison
Kaj morate vedeti Evropska premiera ameriške uspešnice Jackie Sibblies Drury Ponosni smo, da predstavljamo se je odprla v gledališču Bush Theatre v Londonu. Kritiki so predstavo poimenovali s polnim naslovom Ponosni smo, da predstavljamo predstavitev o heroju iz Namibije, prej znane kot jugozahodna Afrika, iz nemške Sudwestafrike, med leti 1884 – 1915 , 'iznajdljivi', 'izzivni' in 'genialni'.
Osredotoča se na skupino igralcev (trije belci, trije črni), ki poskušajo zasnovati gledališko predstavo o malo znanem prvem genocidu 20. stoletja, v katerem so nemški kolonisti pobili 80 odstotkov avtohtonega plemena Herero v Namibiji. Ker se igralci ne strinjajo glede tega, kako predstaviti to težko temo, se povečujejo napetosti in razkrivajo se predsodki.
Gbolahan Obisesan vodi produkcijo, ki traja do 12. aprila.
Kaj je všeč kritikom
To je napeta, odlično odigrana produkcija 'inventivne in zahtevne igre', pravi Paul Taylor v The Independent . Postavlja neprijetna vprašanja o barvi in zmagovalčevi različici preteklosti ter o tem, kdo ima pravico povedati katero zgodbo.
Drama, ki se skriva za namerno okornim naslovom predstave, je 'pristen kratek, oster šok', pravi Siobhan Murphy v Metro. Obisesanova produkcija prevzame smer najboljših grozljivk, na koncu pa vam Druryjeva razburljiva drama 'vzame dih'.
Gre za 'varljivo igriv scenarij' obetavne mlade ameriške pisateljice, pravi Fiona Mountford v Večerni standard. Kljub vsej svoji površinski lahkomiselnosti igra odpira nekaj globokih vprašanj o gadovem gnezdu predsodkov, ki se skriva za našimi liberalnimi fasadami.
Kaj jim ni všeč Najbolj pozitiven vidik igre je, da nas opozarja na grozljivo, a še vedno malo znano dejanje genocida, pravi Michael Billington v Skrbnik . A čeprav je ta piradelovski pogled na zgodbo duhovit in iznajdljiv, nam »preveč pove o gledališkem procesu in premalo o dejanskem zgodovinskem dogodku«.