Danska bo omejila prebivalce „nezahodnjakov“ na revnih območjih
Vlada namerava preseliti migrante iz 58 sosesk, da bi zmanjšala tveganje za 'verske in kulturne vzporedne družbe'
Aris Messinis / AFP prek Getty Images
Migranti, ki živijo v najbolj težavnih posestvih na Danskem, bodo izgnani v skladu z načrti, za katere vlada trdi, da so potrebni za ohranjanje socialne kohezije in zmanjšanje kriminala.
Ob razkritju nove pobude je notranji minister Kaare Dybvad Bek trdil, da je preveč nezahodnjakov povečalo tveganje za nastanek verskih in kulturnih vzporednih družb na ranljivih območjih.
Oblasti so identificirale skupno 58 preventivnih območij, kjer naj bi se delež prebivalcev nezahodnega izvora do leta 2031 znižal na največ 30 % s kar 74 % danes, Časi poročila.
Ta cilj bi delno dosegli z rušenjem svetniških hiš in preselitvijo njihovih prebivalcev, vključno z družinami migrantov iz Afrike, Azije, Bližnjega vzhoda in nekaterih balkanskih držav, v druge dele Danske, nadaljuje časopis.
Skandinavska država ima že leta eno najbolj omejevalnih politik priseljevanja v Evropi, pravi Dnevna pošta - trend, ki se nadaljuje odkar je leta 2019 na oblast prišla socialdemokratska premierka Mette Frederiksen.
Frederiksenov notranji minister je v zagovoru najnovejših predlogov za The Times povedal, da se vlada trudi reševati težave, ki jih povzročajo velika stanovanjska območja z visoko stopnjo brezposelnosti in kriminala, nizko stopnjo izobrazbe ter socialnimi in integracijskimi težavami.
Ti pogoji spodbujajo neenakost, je dejal Bek.
Bek je tudi dejal, da je bila beseda geto vključena v prvotni osnutek zakonodaje, vendar je bil izraz odstranjen, ker je zavajajoč in prispeva k zasenčenju velikega obsega dela, ki ga je treba opraviti v teh soseskah.
Približno 6 % celotnega prebivalstva Danske je uradno označenih kot nezahodnih - kar pomeni, da prihajajo iz držav zunaj EU, ZDA, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije in peščice drugih evropskih držav, vključno z Združenim kraljestvom.
Na Danskem živi 64.000 ljudi iz Turčije, 43.000 Sircev in 33.000 Iračanov ter precejšnje skupine ljudi iz Libanona, Pakistana in Bosne.
Amnesty International je kritiziral predloge, da bi skupine teh prebivalcev prisilili v preselitev, in opozoril, da bo zaradi zaostritve že rasističnega in diskriminatornega zakona veliko ljudi ostalo brez strehe nad glavo ali potisnjenih v neustrezna stanovanja.
Toda kljub nasprotovanju skupin za človekove pravice se zdi, da obstaja medstrankarska podpora za te ukrepe in zakon naj bi potrdili poslanci, poroča The Times.
