Davčna sodba Starbucksa in Fiata je 'vrh ledene gore'
Luksemburg in Nizozemska bosta morala pobrati več davkov, vendar bi lahko izgubila naložbe v tujini
AFP/Getty Images
Starbucks in Fiat naj bi prejeli davčni račun v višini več deset milijonov evrov, potem ko je preiskava Evropske komisije ugotovila, da so njuni tako imenovani 'ljubki' posli z Luksemburgom in Nizozemsko nezakoniti.
Podjetja in vlade se javno ne strinjajo z odločitvijo, medtem ko so aktivisti trdili, da njihovi primeri predstavljajo 'vrh ledene gore' pri izogibanju davkom od dohodkov pravnih oseb. Kaj torej pomenijo današnje odločitve?
Kaj se je zgodilo?
Komisija je dejala, da zapleteni davčni dogovori, ki so bili zapečateni s 'tolažilnimi pismi' obeh vlad, kršijo pravila o državni pomoči. To dejansko pomeni, da države odrekajo davke, da bi pritegnile vhodne naložbe, kar pomeni nezakonito subvencijo.
Kakšni so bili dogovori?
Skratka, BBC pravi [1] 'dogovori o transfernih cenah' med hčerinskimi družbami omogočajo Starbucksu prenos dobička v tujino, Fiat pa plača davke na 'podcenjene dobičke'.
V praksi to pomeni, da Starbucks plačuje previsoke vsote za licenciranje blagovne znamke svoji nizozemski podružnici, s čimer učinkovito zmanjšuje obdavčljive dobičke v državah z višjimi davki, kot je Združeno kraljestvo, in usmerja denar v državo, kjer plačuje izjemno nizko davčno stopnjo. Skrbnik ugotavlja, da so podobni dogovori z uporabo posojil znotraj skupine Fiatu omogočili umetno znižanje davka na dohodek, ustvarjen po vsej celini.
Koliko denarja je v igri?
Obe podjetji bosta morali luksemburški in nizozemski vladi vrniti do 30 milijonov evrov davka. Toda v vseh podjetjih, ki uporabljajo takšne posle, 'milijarde evrov' niso plačane v različnih državah Financial Times pravi.
Zakaj bi te države želele znižati svoje davčne obveznosti?
Ker privablja večnacionalna podjetja, ki želijo poenostaviti – in v resnici zmanjšati – svoj globalni davčni račun, ustvariti delovna mesta in spodbuditi širše gospodarstvo. Vprašljivo je, koliko podjetij bi se odločilo za sedež v vojvodini Luksemburg, če na primer ne bi bilo ugodnih davčnih poslov.
Ali bo ta sodba pomenila, da bo Združeno kraljestvo dobilo več davkov?
Sprva ne. Luksemburško in nizozemsko vlado zahtevata, da pobereta davke – dejansko za izterjavo državne pomoči, za katero velja, da sta jo dali. Vendar je verjetno, da bi ta odločitev, če bi se uporabljala širše in skupaj s spremembami, ki prihajajo v okviru novega globalnega davčnega sporazuma, lahko povečala prihodke v državah, kjer je bila prodaja opravljena.
To bi sčasoma koristilo Združenemu kraljestvu in drugim.
Je to konec zadeve?
Na daleč ne. Starbucks je že obljubil, da bo izpodbijal sodbo na sodiščih. K temu pripomore dejstvo, da bodo zadevne države podprle njeno trditev.
In že so drugi dogovori pod drobnogledom. Amazonovi in Appleovi posli v Luksemburgu in na Irskem so v pregledu in bi lahko privedli do podobnih sodb. Reuters poroča, da je komisarka za konkurenco, ki stoji za zatiranjem, Margrethe Vestager, opozorila, da gre za 'zelo različne primere', ki bodo 'ocenjeni po lastnih zaslugah'.
