Iranski jedrski dogovor: ali ga Joe Biden lahko reši?
ZDA se pridružijo pogovorom o EU na Dunaju, saj želi predsednik izpolniti ključno obljubo predvolilne kampanje
Člani delegacije EU včeraj na Dunaju
Delegacija EU na Dunaju prek Getty Images
Evropski diplomati so včeraj hiteli med ameriškimi in iranskimi uradniki na Dunaju, ko so se začeli pogovori za oživitev iranskega jedrskega sporazuma iz leta 2015.
Vdihavanje novega življenja v dogovor, o katerem se je pogajal njegov nekdanji šef Barack Obama, Joe Biden vidi kot prvo potencialno otoplitev diplomatskih odnosov med Teheranom in Washingtonom, odkar je Donald Trump leta 2018 odstopil od sporazuma. The Wall Street Journal poročila.
Predstavniki ZDA in Irana se ne sestajajo neposredno, ampak delujejo prek evropskih posrednikov skupaj z uradniki, ki zastopajo druge podpisnike sporazuma, ki je uradno znan kot Skupni celovit akcijski načrt (JCPOA), vključno z Rusijo in Kitajsko.
Oba Bidenova administracija in Iran sta izjavila, da želita ponovno skleniti sporazum vendar pa bi bila za to potrebna skrbno koreografirana serija potez iz Teherana in Washingtona, Politični pravi.
Cilj prvih pogovorov, ki naj bi trajali 10 dni v avstrijski prestolnici, je opredeliti konkretne ukrepe, ki jih lahko sprejmeta ZDA in Iran, da bi se vrnili k spoštovanju sporazuma, dodaja tiskovna stran.
To vključuje korake, ki bi jih moral Iran sprejeti, da bi se vrnil k spoštovanju dogovora, Al jazeera pravi, pa tudi morebitno olajšavo ameriških sankcij, uvedenih Iranu zaradi kršitve sporazuma.
Enrique Mora, visoki uradnik EU, ki je nadzoroval pogajanja, je sestanek skupne komisije označil za konstruktivno tweet poslano po včerajšnjih zaključkih pogovorov. Mora je dodal, da obstajata enotnost in ambicija za skupni diplomatski proces z dvema strokovnima skupinama za jedrsko izvajanje in odpravo sankcij.
Biden se je zavezal, da bo obnovil sporazum tako, da bo Iran vrnil v skladnost z omejitvami za obogatitev urana. Toda doseganje preboja je dodatno zapleteno zaradi predsedniških volitev, ki bodo potekale junija v Iranu. Časi poročila.
Trumpova odločitev, da odstopi od dogovora močno spodkopala položaj iranskih zmernih, ki so ga podprli ob resnih dvomih režima in političnih trdih privržencev, dodaja časnik. Strah pred ponovitvijo istega iranskega uradnika bo verjetno spodbudil iranske uradnike, da bi si pred kakršnim koli dogovorom zagotovili koncesije od ZDA.
Ameriški uradniki so jasno povedali, da ne predvidevajo nobenega zgodnjega preboja, poroča Al Jazeera, pri čemer je tiskovni predstavnik State Departmenta Ned Price v ponedeljek novinarjem povedal, da ne podcenjujemo obsega izzivov, ki so pred nami.
To so zgodnji dnevi. Ne pričakujemo zgodnjega ali takojšnjega preboja, saj bodo te razprave, v celoti pričakujemo, težke, je dodal Price.
Ameriški uradniki prav tako upajo, da se lahko pogovori uporabijo kot odskočna deska za sodelovanje Teherana pri drugih zaskrbljujočih vprašanjih, piše The Wall Street Journal, vključno z iranskim raketnim programom, ki se obravnava kot grožnja stabilnosti na Bližnjem vzhodu.
Dogovor je pojasnil
JCPOA so julija 2015 podpisali Iran in šest držav, znanih kot P5+1. Države so pet stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov – ZDA, Francija, Združeno kraljestvo, Kitajska in Rusija – ter Nemčija.
Dogovor je vključeval, da se je Iran strinjal, da bo zmanjšal svoje število centrifug – strojev, ki bogatijo uran – za dve tretjini, hkrati pa zmanjšal zaloge obogatenega urana za 98 % in omejil raven obogatitve zalog na 3,67 %.
Iran se je tudi strinjal, da bo inšpektorjem Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), jedrske straže ZN, omogočil dostop do svojih jedrskih objektov. Pred Trumpovim umikom je IAEA večkrat ugotovila, da Iran spoštuje dogovor.
