Kako so se začeli čilski protesti
Predsednik Sebastian Pinera je pod pritiskom, da zmanjša množične nemire v običajno stabilni latinskoameriški državi
Martin Bernetti/AFP/Getty Images
Ta teden so v mestih po Čilu izbruhnili novi požari in nemiri, kljub prizadevanjem predsednika v spopadih, da bi zadušil največjo politično krizo v državi v treh desetletjih.
Protestniki so se spopadli s policijo za izgrede v prestolnici Santiago, ki sta jo zajela solzivec in dim.
Tukaj je tisto, kar morate vedeti.
Kako se je vse skupaj začelo?
Množični protesti so se začeli sredi oktobra, potem ko se je cena potovanja po sistemu podzemne železnice v Santiagu zvišala za 4%. Študentje so prebivalce mesta pozvali, naj prenehajo plačevati vstopnice. Skakanje z vrtljivega vrtljaja se je hitro spremenilo v večje demonstracije in kaos, z ropanjem v supermarketih, nemiri na ulicah in zažiganjem 22 postaj podzemne železnice, pravi Vox .
Desnosredinski predsednik Sebastian Pinera je pozval k uvedbi izrednih razmer, uvedel policijsko uro v mestih in poslal 20.000 vojakov na ulice, češ da je Čile v vojni z močnim, nepremagljivim sovražnikom.
Toda protesti so se stopnjevali, po zadnjih podatkih pravosodnega ministrstva je umrlo najmanj 20 ljudi in 9200 pridržanih. Zahteve protestnikov so se povečale in vključujejo boljše pokojnine, višje plače, nižje cene komunalnih storitev in izboljšane javne storitve.
Medtem ko so organizirane kriminalne skupine prevladovale na naslovnicah med požigom in ropanjem v prvem tednu, se je pripoved spremenila v petek, 25. oktobra, ko se je milijon ljudi zbralo na mirnih demonstracijah v prestolnici, pravi Vox.
Ko so se množice pisanih demonstrantov raztezale po ulicah Santiaga, kolikor je segalo oko, je hrup loncev in ponv, ki so se žvenkali z žlicami, hrup, ki je postal zvočni posnetek ljudske vstaje, paral ušesa, pravi The Santiago Times .
Časopis pravi, da se je na protest udeležilo več kot 5 % prebivalstva države, ki je opisan kot največji posamezen pohod od umirajočih let diktature Augusta Pinocheta, ki je leta 1973 nadzoroval vojaški udar čilske socialistične vlade in vladal do leta 1990.
Kako se je odzvala Pinera?
Predsednik se je od takrat opravičil za svoj začetni pristop in ponudil bolj pomirjujoč ton. Zamenjal je osem ministrov v svojem kabinetu in ustavil dvig cen podzemne železnice.
Pinera, ki je bil tudi sam milijarder poslovneža, je pozval k novemu socialnemu paktu, ki obljublja višje davke bogatim za dvig minimalne plače in pokojnin ter znižanje cen zdravil in izboljšanje zdravstvenega zavarovanja.
Toda anketa, objavljena v lokalnem dnevniku La Tercera in ki jo je izvedel čilski anketar Cadem, je pokazala, da 80 % Čilencev meni, da so reforme neustrezne.
Raziskava je pokazala, da se je ocena odobravanja Pinere znižala na 14%, kar je najnižje za čilskega predsednika od vrnitve države v demokracijo pred tremi desetletji, poročajo Reuters .
––––––––––––––––––––––––––––––––– Za pregled najpomembnejših zgodb z vsega sveta - in jedrnat, osvežujoč in uravnotežen pogled na dnevni red novic tedna - poskusite revijo The Week. Pridobite svoje prvih šest številk brezplačno –––––––––––––––––––––––––––––––––
Tiskovna agencija ugotavlja, da je Čile, največji svetovni proizvajalec bakra, že dolgo eno najbolj uspešnih in stabilnih prostotržnih gospodarstev v regiji. Toda utrjena neenakost in naraščajoči življenjski stroški so bili ključna vprašanja za proteste.
Dodaja, da so se podobni prizori v zadnjih mesecih dogajali v mestih po vsem svetu, od Hongkonga do Bejruta do Barcelone, ki delijo jezo na vladajoče elite.
Vendar pa Eugenio Tironi, politični svetovalec v Santiagu, pravi Financial Times da so čilski protesti bolj spontani in decentralizirani kot drugi protesti.
Kaj se zgodi potem?
Visoka komisarka ZN za človekove pravice, nekdanja čilska predsednica Michelle Bachelet, je sporočila, da pošilja ekipo za preiskavo obtožb o kršitvah človekovih pravic proti protestnikom.
Medtem Vox ugotavlja, da je pritisk na umiritev nemirov, preden svetovni voditelji prispejo na srečanje Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (APEC) v Santiagu sredi novembra. V čilski prestolnici decembra poteka tudi COP 25, konferenca ZN o podnebnih spremembah. Ura teče, a rešitve ostajajo nedosegljive, pravi Vox.
