Kdo napada naftne tankerje v Zalivu?
Napetost na svetovni naftni zaduši bi lahko bila tekma, ki vžge Bližnji vzhod
Savdski naftni tanker Amjad, eden od dveh domnevno poškodovanih v skrivnostnih 'sabotažnih napadih'
Karim Sahib/AFP/Getty Images
Mednarodna preiskava napadov na naftne tankerje ob obali Združenih arabskih emiratov prejšnji mesec je ugotovila, da je najverjetnejši krivec državni akter.
ZAE, Savdska Arabija in Norveška so Varnostnemu svetu Združenih narodov sporočili, da obstajajo močni znaki, da so bili štirje napadi del prefinjene in usklajene operacije, ki je bila izvedena s precejšnjo operativno zmogljivostjo.
Od komercialnih ladij, ki so bile tarče eksplozij 12. maja, je ena plula pod zastavo ZAE, dve tankerji v lasti Savdske Arabije, četrti pa norveški tanker, poroča. CNN .
Tako ZDA kot Savdska Arabija sta s prstom kazali na Iran, vendar poročilo o preiskavi ne identificira nobene države kot domnevnega agresorja.
Teheran je napad obsodil in zanikal vpletenost. To je povedal visoki iranski poslanec Reuters da bi za sabotažo lahko stali saboterji iz tretje države in da je incident pokazal, da je varnost zalivskih držav krhka.
Glede na novo objavljeno poročilo o preiskavi so napadi na plovila v teritorialnih vodah ZAE 12 navtičnih milj od emirata Fujairah zahtevali visoko stopnjo koordinacije ter napredne tehnične in obveščevalne zmogljivosti.
Verjame se, da so potapljači pritrdili mine, ki so razstrelile tankerje v napadu, namenjenem onesposobitvi ladij, ne da bi jih potopili ali detonirali njihov tovor, piše v poročilu.
Žrtev ni bilo, Savdska Arabija pa pravi, da sta dve njeni ladji utrpeli 'znatno' škodo.
Kot Časi ugotavlja, da so napadi na pomorski promet v Zalivu spodbudili napetosti, ki so se že povečale zaradi razpadajočega iranskega jedrskega dogovora in potez Washingtona, ki krepi svojo vojaško prisotnost v regiji, pri čemer se sklicuje na neopredeljene grožnje iz Irana.
Ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je opozoril na zelo odločen odziv ZDA proti Islamski republiki in njenim zastopnikom v primeru nadaljnjih napadov v Perzijskem zalivu.
Čeprav ni jasno, zakaj bi Iran izvedel napad na sorazmerno nizki ravni na večnacionalne tankerje, so opazovalci domnevali, da bi lahko poslal signal silam, ki so mu nasproti, da je sposoben prekiniti ladijski promet tam, ne da bi sprožila vojno, pravi BBC .
Cene nafte so se takoj po napadu zvišale za skoraj 2 % zaradi strahu, da bi lahko ključna točka zadušitve za svetovno oskrbo z nafto zagotovila tekmo, ki bo zažgala regijo.
Aprila je iranska revolucionarna garda zagrozila, da bo zaprla Hormuško ožino, skozi katero poteka približno petina svetovne zaloge nafte, če ji bo onemogočeno uporabo vodne poti. Nekaj dni pozneje so odnosi med ZDA in Iranom dosegli novo najnižjo raven, ko je Teheran sprejel nov zakon, ki razglaša vse ameriške enote, nameščene na Bližnjem vzhodu, za teroristične.
Ameriška pomorska uprava je nato izdala svetovalno opozorilo, da bi Iran ali njegovi pooblaščenci lahko ciljali na komercialna plovila in infrastrukturo za proizvodnjo nafte v regiji.
ZDA so svojo vojaško prisotnost v Zalivu okrepile z dodatnimi vojaki, bombniki in skupino letalonosilk, poroča Financial Times . Povečana napotitev je namenjena odvračanju nadaljnjih incidentov, so sporočili ameriški uradniki.
