Kdo so 'Asadovi mučitelji', ki jim sodijo v Nemčiji?
Dva Sirca sta obtožena zločinov proti človečnosti med državljansko vojno
Obtoženi Eyad al-Gharib v četrtek na sodišču v Koblenzu
THOMAS LOHNES/AFP prek Getty Images
V Nemčiji so začeli soditi dvema Sircema, ki sta obtožena dela za zatiralski režim Bašarja al Asada, obtožena vojnih zločinov.
Anwar Raslan in Eyad al-Gharib sta leta 2012 dezertirala in zaprosila za politični azil v Nemčiji, postopek, ki je običajno rezerviran za žrtve zatiranja in ne za tiste, ki ga povzročajo.
vendar The New York Times poroča, da je Nemčija naredila redek korak in sodila moškima v primeru, za katerega aktivisti pravijo, da je prvi, omejen korak k pravici.
Kaj naj bi storili?
Oba moška sta bila člana razvpite zlobne sirske obveščevalne službe, ki je aretirala, mučila in ubijala protestnike in opozicijske osebnosti, pravi Skrbnik .
57-letni Raslan je obtožen zločinov proti človečnosti, 58 umorov, posilstva in težkih spolnih napadov, medtem ko je delal v podružnici 251, sirski obveščevalni enoti z lastnim zaporom v Damasku.
Kot nekdanji polkovnik sirskega generalnega obveščevalnega direktorata naj bi med aprilom 2011 in septembrom 2012 nadzoroval mučenje najmanj 4000 ljudi v razvpitem centru za pridržanje al-Khatib v Damasku.
Dokumenti, predloženi sodišču, vključujejo dokaze, ki trdijo, da je bil Raslan glavni, medtem ko so zapornike obešali na zapestja, jih ubijali z električnim udarom, tepli do nezavesti in jih podvrgli metodi, imenovani dulab , ali kolo, kjer so žrtve potisnili v pnevmatiko vozila in jih nato dvignili in pretepli.
Ta brutalna dejanja psihične in fizične zlorabe so bila namenjena pridobivanju priznanj in informacij o opoziciji, Časi poročila.
Raslan naj bi leta 2012 zapustil Asadov režim, potem ko so sile sirskega predsednika izvedle masaker v njegovem domačem kraju. Leta 2014 je zaprosil za azil v Nemčiji, pri čemer ni spremenil imena ali skrival svoje identitete, identificirali pa so ga drugi begunci, vključno s podporniki opozicije in uglednim odvetnikom za človekove pravice.
Nemške oblasti so nase opozorile februarja 2015, ko je stopil na berlinsko policijsko postajo, da bi zaprosil za zaščito pred sirskimi in ruskimi obveščevalci, za katere je dejal, da so mu sledili.
Zdelo se je, da misli, da s tem ni nič, je za Suddeutsche Zeitung povedal Christian Ritscher, preiskovalec nemškega generalnega državnega tožilca v Karlsruheju.
Eyad al-Gharib, 42, je bil uradnik nižjega ranga in je obtožen 30 točk pomoči pri mučenju in umoru.
Ko so ga nemški uradniki leta 2018 zasliševali glede njegove prošnje za azil, je Gharib priznal, da je zbiral protestnike in jih prepeljal v podružnico 251. Trdil je, da je dezertiral leta 2012, potem ko so trije njegovi kolegi umrli v bojih okoli Damaska, in ker so ga prosili, ubijati civiliste.
Njegovo poznavanje postopkov sirske obveščevalne službe je privedlo do tega, da so ga privedli na nadaljnje zaslišanje, sprva kot pričo, nato pa so ga prerazvrstili v osumljenca.
Prerazvrstitev je sledila Gharibu, ki je razkril izjemno podrobno poznavanje metod mučenja, vključno z uporabo kotlov za žganje hrbta žrtev in lomljenjem nog pripornikov z železnimi palicami, da bi jim preprečili sodelovanje v prihodnjih demonstracijah, pravi Guardian.
Kaj bo potem?
Raslan in Gharib sta se v četrtek pojavila na regionalnem sodišču v Koblenzu v zahodni Nemčiji, ko ju čaka prvo sojenje za vojne zločine, povezane z državnim mučenjem v Siriji od začetka spopadov pred devetimi leti.
Leta 2002 je Nemčija uvedla pravno načelo univerzalne jurisdikcije za zločine proti človečnosti, kar pomeni, da se hudim zločinom, ki so se zgodili kjerkoli na svetu, lahko sodi v Nemčiji.
Nemška zvezna enota za vojne zločine je od velikega števila sirskih beguncev, ki so v državo prispeli med letoma 2015 in 2017, prejela več kot 2800 obvestil o zločinih, domnevno storjenih pod režimom Bašarja al Asada.
Sojenje je mejnik, pravi Times, saj Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu ne more ukrepati, ker Sirija ni podpisnica, Kitajska in Rusija pa sta vložili veto na poskuse ZN, da bi ICC ali posebnemu sodišču omogočili nadaljevanje.
Wolfgang Kaleck, ustanovitelj Evropskega centra za ustavne in človekove pravice, pravne skupine s sedežem v Berlinu, ki podpira tožnike, je dejal, da je bilo sojenje ključnega pomena za tiste, ki so preživeli travme v rokah sirskega režima.
Tokratno sojenje je prvič, da ne le javno, ampak pred sodiščem spregovorijo o tem, kaj se jim je zgodilo in kaj se še dogaja v Siriji. Toda sojenje je pomembno tudi za svojce tistih, ki so umrli v priporu ali so 'izginili' in za vse, ki so še v zaporu, je dejal Kaleck.
Berlinska skupina podpira 16 Sirk in Sirijcev na sojenju v Koblenzu, od katerih so nekateri tožniki, nekateri pa priče. Eden je Nouran al-Ghamian, študent politike, ki je bil aretiran med demonstracijami in leta 2011 odpeljan v zapor al-Khatib v Damasku.
Na hodnikih so ležala trupla, prekrita z mučilnimi ranami, ki so krvavele. Vsak dan so odvažali trupla ljudi, ki so umrli pod mučenjem ali zadušili v prenatrpanih celicah. To ni bil zapor. Je krsta, v kateri ljudje vsak dan mučijo in umirajo, je povedala za nemško javno televizijo ARD.
Michael Bocker, Raslanov odvetnik, je dejal, da bo v naslednjih dneh podal pisno izjavo, čeprav je v četrtek na sodišču ostal tiho. Gharibov odvetnik je skušal podvomiti, ali bi bilo treba na sojenju dovoliti zaslišanje prejšnjih izjav njegove stranke nemški policiji, v katerih je priznal svojo krivdo.
S sedežem v Britaniji Sirski observatorij za človekove pravice pravi, da je bilo najmanj 60.000 ljudi ubitih zaradi mučenja ali grozljivih razmer v zaporih Asadovega režima, poroča Times.
Human Rights Watch je v izjavi dejal: Primer v Koblenzu bi moral služiti kot ostro opozorilo tistim, ki trenutno izvajajo zlorabe v Siriji, da nihče ni zunaj dosega pravice.
