Kitajska in Indija se umakneta iz mejnega zastoja
Obe strani se umakneta od spora o himalajski makadamski cesti
Diptendu Dutta/AFP/Getty Images
Indija in Kitajska sta se dogovorili za razbremenitev napetega večmesečnega zastoja v Himalaji, ki je sprožilo enega najhujših mejnih sporov med jedrsko oboroženimi tekmeci v več kot 30 letih.
O čem je spor?
Junija je Kitajska prešla na ozemlje, ki si ga je zahteval Butan, ko je podaljšala cesto v Donglangu, oddaljeni planoti na trosmerni meji med državama in Indijo.
Na zahtevo Butana so indijske enote prestopile mejo, da bi ustavile gradnjo, in 'oblikovale človeško verigo, da bi Kitajcem fizično preprečile delo', Indijski ekspres poročali.
Zaradi tega je kitajsko zunanje ministrstvo pozvalo Indijo, naj 'takoj in brezpogojno umakne svoje enote, ki so prestopile mejo'.
'Indija še vedno ne le nezakonito ostaja na kitajskem ozemlju, ampak tudi popravlja ceste v zadnjem delu, nabira zaloge [in] kopiči veliko oboroženega osebja,' je takrat dejalo zunanje ministrstvo. 'To zagotovo ni za mir.'
Indija zanika kakršno koli vojaško krepitev in pravi, da so njene enote tam v okviru pogodbe z Butanom iz leta 2007, ki obe državi zavezuje, da bosta podpirala interese nacionalne varnosti drug drugega, pravi hindujski .
Zakaj je to pomembno?
Medtem ko sporna cesta ni nič drugega kot 'vozna steza', pravi Indijski ekspres , njen pomen za Indijo je globlji od sosedske solidarnosti. Kitajsko v New Delhiju vidijo kot predrzno tekmo, da bi širili vpliv na ranljive dele Indije.
Za Indijo bi pot do Gymochena, ki bi jo nadzorovali Kitajci, predstavljala močan udarec, ki bi sfero nadzora Pekinga nesprejemljivo približal domu.
Z novo cesto bi bila Kitajska v dobrem položaju, da se širi proti jugovzhodu vzdolž grebena Jampheri, strateško pomembnega kosa visokogorja, ki gleda proti Piščančjem vratu, ozkemu pasu zemlje, ki povezuje celinsko Indijo s sedmimi severovzhodnimi državami. .
Kljub temu v indijskih časopisih pozivajo vlado, naj vztraja proti 'enostranskemu ukrepanju Pekinga za spremembo statusa quo na tem območju', kot Časi Indije postavlja.
Kdo je torej na desnici? Gorsko mejo med Butanom in Kitajsko je težko opredeliti. Kljub 24 krogom pogovorov od osemdesetih let prejšnjega stoletja obe državi še vedno zahtevata več področij.
Prejšnji dogovor je obe strani zavezoval, da ne bosta naredili nobenih potez na spornih ozemljih, vendar je očiten poskus Kitajske, da preoblikuje svojo mejo z Butanom, sprožil alarm - in ne samo v Thimphuju.
Tako Butan kot Indija trdita, da se stičišče med tremi narodi nahaja na gorskem prelazu Batang La. Kitajska trdi, da leži štiri milje južno, na vrhu Gymochen, kjer se bo končala načrtovana cesta.
Kaj je spodbudilo premirje? Novica o ponedeljkovem premirju prihaja, ko se indijski premier Narendra Modi in kitajski predsednik Xi Jinping pripravljata na srečanje na vrhu Bricsa pozneje ta teden, skupaj z voditelji iz Brazilije, Rusije in Južne Afrike.
Pričakuje se, da se bodo udeležili tudi voditelji Tajske, Indonezije, Kazahstana, Egipta in drugih držav, saj Jinping želi skupino razširiti, da bi vključeval druge države v vzponu, ki so naklonjene interesom Kitajske.
Manoj Joshi, sodelavec v raziskovalni fundaciji Observer v Delhiju, je povedal CNN da hitra deeskalacija razmer pred vrhom kaže, da je Modi zdržal kitajski pritisk in prisilil Peking, da se umakne.
Dhruva Jaishankar, analitik pri Brookings India, je za televizijsko hišo povedal, da je bila ponedeljkova objava znak, da lahko 'kljub razlikam obe strani rešita svoje pomisleke druga do druge na miren način in po diplomatskih kanalih'.
Vendar pa je Dan Wang, kitajski analitik pri Economist Intelligence Unit, opozoril, da 'tveganje, da bi se obe strani vrnili v vojaški spopad, ni odpravljeno'.
