Raziskovanje rdečega planeta
Cilj novega vala misij je odkleniti skrivnosti Marsa
- Raziskovanje rdečega planeta
- Miti o Marsu
- Ali obstaja življenje na Marsu?
- Kaj je potres?
- Rover Perseverance začne marsovsko iskanje 'nezemeljskega življenja'
Mars: vznemirljiva nova turistična destinacija?
Zakaj sploh raziskujemo Mars?
Iskati življenje. Mars je že dolgo veljal za najbolj gostoljubno mesto v sončnem sistemu onkraj Zemlje, tako za nezemeljsko življenje kot za prihodnje človeško bivanje. Drugi najbližji planet za Venero, je viden s prostim očesom; njegov rdeče obarvan teren je bil od Galilejevega časa natančneje opazovan s teleskopom. Skozi stoletja smo se naučili, da je v mnogih pogledih podobna Zemlji: ima oblake, vetrove, približno 24-urni dan, letne čase, polarne ledene kape, vulkane in kanjone. V 19. stoletju so znanstveniki mislili, da so na njeni površini oceani in vegetacija, celo kanali. Zdaj vemo, da je zamrznjena puščava (temperature se gibljejo od -140ºC do +30ºC v ekvatorialnem poletju), vendar se zdi, da je v preteklosti imela toplejše, gostejše ozračje z nevihtami, rekami in jezeri. Še danes ima vse sestavine, potrebne za življenje: vodo, organski ogljik in energijo.
Kdaj se je raziskovanje prvič začelo?
Prvo uspešno preletno misijo na Mars, sondo Mariner 4, je Nasa izvedla leta 1965. Ljudje so že stoletja ugibali o življenju na Marsu, a 21 zrnatih črno-belih slik je na Zemljo poslal Mariner 4 – prve fotografije, ki so jih ljudje kdaj videli na drugem planetu – prikazujejo kratersko, neživo površino, podobno kot Lunina. Te slike, skupaj z meritvami tanke Marsove atmosfere – približno 100-krat tanjše od Zemljine, zaradi česar je bila izpostavljena ostrini vesolja – so spodbudile The New York Times razglasiti ga za mrtev planet. Od takrat so ljudje izvedli približno 50 misij, od katerih je približno polovica propadla. Bilo je veliko razočaranj. Prvi objekt, ki ga je zgradil človek, ki je dosegel Mars, sovjetska pristajalna naprava Mars 2 leta 1971, je odpovedala nekaj sekund po pristanku. Leta 1976 sta Nasin Viking 1 in Viking 2 varno pristala, vendar ni našla dokazov o biološki aktivnosti.
Zakaj so torej nadaljevali?
Kasnejše misije so bile bolj obetavne. Nasini roverji, začenši s Spirit in Opportunity leta 2004, so našli dokaze o starodavnih oceanih in potokih ter ledu pod površjem. Leta 2018 je rover Curiosity odkril organske usedline, ujete v blatni kamen, ki je nastal pred 3,5 milijarde let. Zbral je vzorce, jih segreval in analiziral rezultate ter dokazal, da vsebujejo organske molekule: nekaj podobnega kerogenu, fosilizirani trdni organski snovi, ki jo najdemo v sedimentnih kamninah na Zemlji. To nakazuje, da bi lahko obstajalo življenje v starodavni zgodovini Marsa, vendar tega ne dokazuje: molekule so lahko nastale zaradi geološke dejavnosti ali meteoriti. Leta 2004 je orbiter Mars Express Evropske vesoljske agencije odkril prve dokaze metana na Marsu – morda tudi znak nekdanjega življenja.
Nasina ekipa rovov Perseverance praznuje pristanek na Marsu
Bill Ingalls/Nasa prek Getty Images
Kaj se zdaj dogaja?
Prejšnji mesec je Nasin Perseverance postal peti rover, ki je pristal na Marsu (vse štiri druge je zgradila Nasa; on in Curiosity še naprej delujeta). Toda v zadnjih tednih sta na Mars dosegli še dve drugi odmevni misiji: prva neodvisna kitajska misija, Tianwen-1 (vesoljsko plovilo, ki naj bi letos prav tako pristalo z roverjem); in misija Emirates Mars (prva arabska medplanetarna vesoljska misija). Vsak od njih se je na pot odpravil julija lani, ko sta bila Mars in Zemlja ugodno poravnana.
Kaj bo storila Vztrajnost?
Perseverance, izboljšana različica Curiosityja, je pristala v kraterju Jezero, nekdanji delti reke. Iskal bo tudi znake preteklega življenja: iskanje bioloških podpisov, ki so jih pustili mikrobi. Rover je prvi del projekta vračanja vzorcev: shranil bo kamnine in vzorce, ki jih bo kasnejša misija vrnila na Zemljo za nadaljnjo analizo, če bo šlo vse po načrtih, leta 2031. Cilj Perseverance je tudi priprava na prihodnje človeške misije na Mars . Poskušal bo sintetizirati majhno količino kisika iz ogljikovega dioksida, ki predstavlja 96 % Marsove atmosfere. Čez nekaj mesecev bo letel z dronom, helikopterjem Ingenuity – prvič, ko bodo ljudje začeli leteti z motorjem na drugem planetu. Ideja je, da bo deloval kot skavt, ki bo pomagal načrtovati poti za prihodnje misije.
Kdaj je verjetna misija s posadko?
Nasa namerava poslati astronavte na Mars do leta 2030, cilj, ki ga opisuje kot naslednji velikanski skok človeštva. Elon Musk, ustanovitelj podjetja za raziskovanje vesolja SpaceX, je še bolj pogumen: zelo je prepričan, da bo SpaceX poslal ljudi na Mars do leta 2026, in upa, da bo tja do leta 2050 poslal milijon ljudi. Ovire so ogromne. Najbližje je Mars 33,9 milijona milj od Zemlje; potovanje, ki vesoljsko plovilo traja približno sedem mesecev. Najtežji del katere koli misije je pristanek na njeni površini – proces, znan kot sedem minut terorja. Upočasnitev vesoljskega plovila s približno 12.000 mph do pristajalne hitrosti v tanki Marsovi atmosferi je zelo zapletena: Perseverance je uporabil toplotni ščit, nato padalo, nato nebesni žerjav – aparat, opremljen z retro raketami, ki se loči od roverja in ga spusti na tla planeta. Pristanek enotonskih roverjev je neverjeten podvig. Pristanek astronavtov, njihova oprema in zaloge ter vesoljsko plovilo in gorivo za vrnitev, je čisto drugo vprašanje.
Kaj pa dolgoročno?
Za Muska in druge je cilj zgraditi kolonije na Marsu: postati moramo večplanetna vrsta, pravi, namesto da bi visili na Zemlji, dokler nas ne bo zahtevala kakšna nesreča. Ali bo postajanje vrste z dvema planetoma veliko pripomoglo k preživetju človeštva, je sporno, ko je drugi planet tako brutalno sovražen kot Mars. Toda vsaj mnogi si v prihodnjih desetletjih tam predstavljajo majhne, a sposobne kolonije in vesoljsko turistično industrijo. Za večino vesoljskih znanstvenikov pa pravi cilj ostaja odkritje življenja. Iskanje druge geneze življenja poleg tiste na Zemlji – in na našem lastnem dvorišču – bi imelo globoke znanstvene in filozofske posledice: namigovalo bi na to, da življenje obstaja po vsem vesolju.
