Talibani razglasili zmago v 'večni vojni' z ZDA
Islamisti kljubujejo, saj Joe Biden ponuja dogovor o delitvi oblasti z afganistansko vlado
- Talibani zasedajo mesta, ko afganistanska vojska propada
- Bo umik ZDA iz Afganistana sprožil državljansko vojno?
- Cia si prizadeva preprečiti talibanski prevzem oblasti v Afganistanu
- Takojšnje mnenje: 'je bil Afganistan vreden tega?'
- Talibani razglasili zmago v 'večni vojni' z ZDA
Scott Nelson/Getty Images
Ameriške enote v osrednjem Afganistanu kmalu po okupaciji leta 2001
Ko so ZDA oktobra 2001 začele metati bombe na Afganistan, se je sprožil konflikt, ki je trajal več kot dve desetletji in zahteval življenja 2.300 ameriških vojakov in več kot 43.000 civilistov.
Ko so sile ZDA in severnega zavezništva zavzele prestolnico Kabul, so talibani - ki so vladali Afganistanu od leta 1996 - pozvali k dogovoru o rešitvi za konec konflikta. Nato je ameriški predsednik George W. Bush odgovoril: Ni se o čem pogajati.
Toda z ameriškimi vojaki, ki so še danes v državi, ki jo je razdirala vojna, se je ton islamistov in Washingtona bistveno spremenil.
'Slon v sobi'
Administracija Joeja Bidna je talibanom ponudila začasni sporazum o delitvi oblasti z afganistansko vlado, saj se ZDA soočajo s skorajšnjim rokom, ki ga je Donald Trump določil za umik preostalih ameriških vojakov v južnoazijski državi.
Zadnjo ponudbo za večno končanje ameriške vojne so talibani sprejeli s prepirom, pravi The New York Times (NYT), ki poroča, da voditelji uporniške skupine promovirajo drzno sporočilo: vojno smo že zmagali.
Mirovna pogajanja, katerih cilj je zagotoviti mir prihodnost po okupaciji se bodo začeli v Turčiji prihodnji mesec, vendar bo slon v sobi napol priznana resnica, da imajo talibani prednost in zato ne kažejo navzven zanimanja za kompromis, dodaja časnik.
Uporniki imajo očitno prednost, se strinja Hrib , ki je počasi preplavil afganistanske vojaške baze, vztrajno prevzel nadzor nad velikimi predeli podeželja in posegel v mesta.
Namestnik talibanskega vodje Sirajuddin Haqqani je v nedavnem govoru izjavil, da noben mudžahid ni pomislil, da se bomo nekega dne soočili s tako izboljšanim stanjem ali da bomo zatrli aroganco uporniških cesarjev in jih prisilili, da priznajo svoj poraz od naših rok.
Povedano drugače, pravi NYT, saj je po mnenju talibanov preživet vsemogočne Američane, ostalo je otroška igra. Igre je v bistvu konec.
Medtem ko je trenutna talibanska retorika tudi propaganda, mračni občutek premoči talibanov narekuje odziv obupane afganistanske vlade, nadaljuje časopis.
Trditev o zmagi upornikov prispeva k opustitvi na desetine kontrolnih točk in padcu morale med afganistanskimi varnostnimi silami, ki jih po zahodnem diplomatskem viru v Kabulu že udarijo »nevzdržna« stopnja žrtev morda 3000 na mesec .
Upokojeni general afganistanske vojske Mirza Aslam Beg napoveduje, da bo odločilni trenutek v desetletji trajajoči vojni nastopil, ko bodo zadnje ameriške enote zapustile njegovo državo, umik pa naj bi bil trenutno končan do 1. maja.
Odpor talibanov bo naraščal, saj bodo islamisti postopoma utrdili svoje naloge na 80 % afganistanskega ozemlja, na katerem že imajo delni nadzor, in oblegali mesta, ki jih trenutno drži vlada predsednika Ašrafa Ghanija, piše Beg v članku za pakistanski časopis Narod .
Toda kljub tej možnosti se ZDA soočajo z dilemo hudiča in globokega morja pri odločanju, ali bodo nadaljevale z načrtovanim umikom, trdi Beg. Afganistan ostaja šibek in slabo voden, toda ZDA bodo utrpele večjo izgubo obraza, če se bodo odločile ostati v vojni, ki je ne morejo zmagati.
Ko se Bidenova administracija spopada s to dilemo, talibani že načrtujejo obnovitev svojega islamskega emirata, pravi Jawed Kohistani, afganistanski analitik in nekdanji varnostni uradnik v Kabulu.
Mislijo, da so premagali Američane, tako da lahko premagajo tudi druge afganistanske sile in dobijo nadzor nad državo, je Kohistani povedal za NYT.
Najslabša možnost?
Dogovor o delitvi oblasti je v središču Bidenovega načrta, da izvleče ameriške čete iz Afganistana in zmanjša ameriški odtis na Bližnjem vzhodu. Toda že sam pojem obremenjuje lahkovernost, pravi Brookings Institute Michael E. O'Hanlon in Omar Sharifi.
Očitno naj bi ljudje verjeli, da bo skupina, ki je Afganistan popeljala nazaj v kameno dobo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki je nato skrivala in varovala storilce 11. septembra in ki ostaja globoko v postelji z Al Kaido, prostovoljno ustanovila novo vmesno vlado z nekaterimi elementi administracije predsednika Ašrafa Ghanija, pišeta.
Afganistanski predsednik Ashraf Ghani na varnostni konferenci v Münchnu 2020
Johannes Simon/Getty Images
Čeprav je načrt morda zgrajen na napačni logiki, se sliši bolje kot nadaljnjih deset ali dvajset let večne vojne, v kateri vladne sile počasi, a neizprosno izgubljajo tla pred skrajneži, medtem ko tuje sile poskušajo zaustaviti krvavitev, priznavajo.
Ohranjanje vojaške prisotnosti v državi bo povabilo uporniško skupino, da ponovno začne ubijati ameriško osebje, dodaja Vox , ki ugotavlja, da preprosto ni splošnega soglasja o tem, kateri je najboljši način ukrepanja.
Bidenovi svetovalci se bojijo, da bo njegova administracija imela posledice vse večje nesreče v Afganistanu, pravi upokojeni polkovnik ameriške vojske Chris Kolenda, ki je poveljeval enotam v Afganistanu in služil kot svetovalec afganistanskim civilnim varnostnim silam.
Toda preprosto ohranjanje statusa quo zaklene bedo, v kateri živi približno 38 milijonov Afganistancev, je Kolenda povedal za novičarsko stran. Ta status quo preprosto ni vzdržen.
Vseeno pa možnost Afganistana, ki ga vodijo talibani, vzbuja zaskrbljenost in strah v glavah sekularnega sveta, piše Beg v The Nationu.
Uporniška skupina meni, da bo ta možnost neizbežna realnost, ki verjame, da bo njihov napredek neizogibno vodil do konca kabulske vlade, pravi NYT.
Na bojišču obstaja občutek, da smo 'močnejši kot kdaj koli prej,' je za časnik povedala Ashley Jackson, strokovnjakinja za talibane z londonskega Inštituta za čezmorski razvoj.
Delitev oblasti in demokracija sta anatema njihove politične kulture.
