Armensko-azerbajdžanska vojna: kaj pomeni mirovni sporazum?
Armenci se besno odzovejo na ozemeljske koncesije, predane tekmecu v dogovoru, ki ga je organizirala Rusija
Med starimi tekmeci izbruhnejo smrtonosni spopadi, ko mednarodna skupnost poziva k miru
Getty Images
Rusija, Azerbajdžan in Armenija so presenetile mednarodno skupnost z ratifikacijo sporazuma o končanju šesttedenskih hudih spopadov v regiji Gorski Karabah, v katerih je umrlo na tisoče ljudi.
Približno 2000 ruskih mirovnih vojakov je bilo napotenih v sporno regijo, da bi olajšali mirovni dogovor med Azerbajdžanom in vlado Gorskega Karabaha, ki jo podpira Armenija, ki se imenuje Republika Artsak.
Vendar pa so bili številni Armenci jezni zaradi pogojev dogovora, ki vključuje ozemeljske koncesije lokalne vlade azerbajdžanskim oblastem. Armenski premier Nikol Pašinjan je dogovor označil za neverjetno bolečega tako zame kot za naše ljudi.
Protestniki v prestolnici Erevan so vdrli v nacionalni parlament, pretepli govornika in menda oropali kabinet predsednika vlade, BBC poročila. Nasprotno pa je bilo videti na tisoče državljanov Azerbajdžana, ki so praznovali na ulicah prestolnice Baku.
Kaj je Gorski Karabah?
Gorski Karabah, ki ga Armenci poznajo kot Artsakh, je majhna regija v osrednjem Azerbajdžanu. Leta 1918 sta se oba naroda spopadla za nadzor nad območjem, potem ko sta oba razglasila neodvisnost od Rusije po boljševiški revoluciji te države.
Do konca vojne, leta 1994, so Armenci imeli popoln nadzor nad večino enklave in imeli tudi sedem regij zunaj upravnih meja Gorskega Karabaha. Te regije so bile pod upravno oblastjo tako imenovane republike Artsakh, odcepljene države, ki je močno odvisna od armenske podpore.
Tako Armenija kot Azerbejdžan sta bili leta 1920 pod popolnim sovjetskim nadzorom in so desetletja ostali razmeroma mirni. Toda kot Sovjetska zveza se je začela razpadati v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja je izbruhnila armensko-azerbajdžanska vojna, pri čemer so številna ozemlja v obeh državah večkrat zamenjala lastnika.
Armenija si uveljavlja pravico do nadzora nad Gorskim Karabahom zaradi dolgoletne armenske etnične sestave regije z popis 2015 kar kaže, da je 99,7 % prebivalstva etnično Armencev. Med državama obstaja tudi precejšen verski razkorak, pri čemer je Armenija pretežno krščanska, medtem ko je Azerbajdžan večinoma musliman.
Toda nobena članica ZN ni priznala zahtev Armenije do regije – skupaj s samo Republiko Artsakh – ni priznala nobena članica ZN, ki še vedno menijo, da so sporna območja pod jurisdikcijo Azerbajdžana.
Kaj se je zgodilo do sedaj?
Spopadi so se stopnjevali oktobra letos, ko sta si obe strani po daljšem obdobju relativnega miru v regiji krivili druga drugo za smrtonosne napade v Gorskem Karabahu.
Poročila o tem, kaj se dogaja na terenu, so zmedena, saj se število smrtnih žrtev močno razlikuje, vendar se boji, da je umrlo več tisoč ljudi, odkar se je spopad na ozemlju začel.
Spopadi pomenijo najhujše stopnjevanje nasilja med obema stranema po letu 2016, pravi Al jazeera , ki poroča, da večina mednarodne skupnosti, vključno z ZDA, Rusijo, Iranom in evropskimi silami, poziva k prenehanju sovražnosti in začetku mirovnih pogajanj.
Po izbruhu nasilja so Francija, Nemčija, Italija in EU hitro pozvale k takojšnji prekinitvi ognja, medtem ko je papež Frančišek dejal, da moli za mir, The Moscow Times poročila.
K prekinitvi sovražnosti je kmalu po začetku spopadov pozval tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Medtem pa je ameriško zunanje ministrstvo je Washington stopil v stik z oblastmi v Armeniji in Azerbajdžanu, da bi obe strani pozvali, naj nemudoma prenehata s sovražnostjo, naj uporabita obstoječe neposredne komunikacijske povezave med njima, da bi se izognili nadaljnjemu stopnjevanju in da bi se izognili nekoristni retoriki in dejanjem.
Dolgotrajni spor na Kavkazu vzbuja zaskrbljenost regij in Zahoda, saj je območje koridor za plinovode, ki prenašajo nafto in plin iz Kaspijskega morja na svetovne trge, poroča The Guardian.
V ponedeljek so azerbajdžanske sile sestrelile ruski helikopter, ki je letel nad Armenijo, pri čemer sta umrla dva vojaka, pravi The Telegraph .
Kaj pomeni mirovni dogovor?
Kljub sestrelitvi ruskega helikopterja sta Rusija in Azerbajdžan sodelovala pri pripravi sporazuma za konec šestih tednov hudih spopadov, zaradi katerih je Armenija počasi izgubljala ozemlje za svojo večjo sosedo na vzhodu.
In čeprav pogoji dogovora niso naklonjeni Armeniji, Al jazeera poroča, da se je armenski premier strinjal s sporazumom in potrjuje, da bo začel veljati v torek ob 1. uri zjutraj (v ponedeljek 21.00 GMT).
Medtem je azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev v televizijskem nagovoru dejal, da bo podpisana tristranska izjava postala (ključna) točka pri reševanju konflikta.
Do dogovora je prišlo nekaj ur po tem, ko so etnični armenski uradniki potrdili, da so azerbajdžanske sile zavzele ključno mesto Šuša (v Armeniji znano kot Šuši), drugo največje mesto v Gorskem Karabahu, kar je močno zmanjšalo upanje Armenije na teritorialno prednost v konfliktu. .
Ob popolnem porazu je Pašinjan Armencem povedal, da ga je v podpis sporazuma prisilila njegova vojska, kljub temu, da je Azerbajdžan izgubil veliko ozemlja.
Odziv na novico v Armeniji je bil besen, s Skrbnik poroča, da je sprožila politični šok, v katerem je na stotine ljudi prišlo na ulice in vdrlo v vladne zgradbe.
V preddverju Pašinjanove uradne rezidence so bila razbita okna in razbita stekla, dodaja časnik. Policisti so opazovali, kako so demonstranti - vključno z nekaterimi vojaškimi veterani, ki so nosili vojaško obleko - napolnili okrašene, z lesenimi ploščami pisarne, vpili in izgovarjali besne govore.
