Bolivija: vrnitev v demokracijo - ali državni udar?
Odstavljeni predsednik Evo Morales trdi, da so 'temne sile uničile demokracijo'
Getty Images
Bolivija se sooča z ustavno krizo, ki je razdelila javno mnenje po odstopu predsednika Eva Moralesa v začetku tega meseca.
V televizijskem nagovoru 10. novembra je Morales dejal, da je odstopiti za dobro države po njegovi sporni ponovni izvolitvi prejšnji mesec, a dodal, da so temne sile uničile bolivijsko demokracijo. Nato je pobegnil iz države in tvitnil, da ima policija nezakonit nalog za njegovo prijetje .
Nekateri komentatorji so situacijo označili kot vojaški udar, drugi, vključno s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, pa so dejali, da odstavitev Moralesa ohranja demokracijo ob soočenju s skorumpiranim režimom.
––––––––––––––––––––––––––––––––– Za pregled najpomembnejših zgodb z vsega sveta - in jedrnat, osvežujoč in uravnotežen pogled na dnevni red novic tedna - poskusite revijo The Week. Pridobite svoje prvih šest številk za 6 £ –––––––––––––––––––––––––––––––––
Kaj se dogaja v Boliviji?
Moralesove težave segajo vse do leta 2016, ko je izgubil referendum, ki bi omogočil potegovanje za četrti predsedniški mandat. Po izgubi referenduma se je Morales obrnil na bolivijsko ustavno sodišče, ki je bilo polno njegovih podpornikov. Izglasilo je, da omejitve mandata kršijo njegove človekove pravice.
Na naslednjih volitvah 20. oktobra je Morales, prvi domači vodja Bolivije, zmagal nad svojim tekmecem Carlosom Meso z nekaj več kot 10-odstotno razliko.
Toda po zaprtju volišč se je štetje glasov nerazložljivo ustavilo za skoraj 24 ur, kar je sprožilo začetek uličnih protestov.
Po reviziji volilnega opazovalca s sedežem v Washingtonu je ugotovila Organizacija ameriških držav (OAS). jasno manipulacijo z volilnim sistemom , so se protesti okrepili. OAS je nato dejal, da neskladja pomenijo, da ne more preveriti rezultata.
BuzzFeed News poroča, da se je policija v prestolnici La Paz pridružila protivladnim protestnikom in več institucijam, vključno z vodjo oboroženih sil, pri predlaganju, naj Morales odstopi. Med nemirom je Morales pobegnil v Mehiko.
Kdo pravi, da je bil državni udar?
Morales je 13. novembra javno objavil iz Mexico Cityja, v katerem je izrazil zanimanje za vrnitev v Bolivijo, dogodke prejšnjega tedna pa je opisal kot državni udar, ki ga podpirajo ZDA.
Med tiskovno konferenco je Morales spodbujal nadaljevanje protikolonialnega in protiimperialističnega boja in zavrnil samooklicano začasno predsednico Jeanine Anez, Prestrezanje pravi. Anez, desničarska kristjanka, ki je bila v preteklosti deležna polemik zaradi komentarjev proti avtohtonim prebivalcem, se je razglasila za predsednico kmalu po tem, ko je Morales pobegnil iz države.
Levi Moralesovi zavezniki so mu skočili v bran in ponovili njegovo mnenje, da je to, kar se je zgodilo, državni udar. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in novoizvoljeni argentinski predsednik Alberto Fernandez sta pri opisu sage uporabila besedo državni udar, prav tako pa vlade Mehike, Rusije in Urugvaja.
Kremen poroča, da so se jim pridružili levičarji, kot so ameriška kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, vodja britanske opozicije Jeremy Corbyn in nekoliko bolj obotavljajoče senator Bernie Sanders.
Za mnoge so dokazi jasni. Vpis v Skrbnik Gabriel Hetland, docent za latinskoameriške, karibske in latino študije ter sociologijo na Univerzi v Albanyju, pravi, da dejstva ne puščajo dvoma, da je bil to, kar se je ta konec tedna v Boliviji zgodilo, vojaški udar, prvi tak dogodek v Latinski Ameriki od Vojaški udar leta 2009 proti honduraškemu predsedniku Manuelu Zelayi.
Torej so pravilni?
Kot The Economist pravi, da je v Latinski Ameriki le malo bolj čustvenih besed kot 'puč', in to z dobrim razlogom.
Od leta 1930 do sedemdesetih let prejšnjega stoletja je regija trpela pogosto strmoglavljenje civilnih vlad v pogosto krvavih vojaških pučih, poroča revija in dodaja, da so bile žrtve običajno levice.
Quartz poroča, da sta dva akademika, ki ju je ta teden vprašal španski časnik El Pais, dejala, da je odhod predsednika po naročilu vojske definicija državnega udara.
Toda tretji zgodovinar je trdil, da ne more biti državni udar, če predsednik nima legitimnosti, saj je domnevno ponaredil volitve in ustavo priklonil svoji volji.
Ta domnevna volilna goljufija je bila glavna osrednja točka pri razpravi o tem, ali je prišlo do državnega udara ali ne. Brazilska vlada, ki jo vodi desničarski predsednik Jair Bolsonaro, je dejala, da bo podprla demokratični prehod v sosednji Boliviji, in zavrnila argumente levičarjev, da se je zgodil državni udar. Skrbnik poročila.
Ogromen poskus volilne goljufije je delegitimiziral Eva Moralesa, ki je imel pravi odnos in je odstopil zaradi protesta ljudi. Brazilija bo podprla demokratično in ustavno tranzicijo, je dejal brazilski zunanji minister Ernesto Araujo.
Medtem je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da odhod Moralesa ohranja demokracijo in utira pot bolivijskemu ljudstvu, da se sliši njihov glas. Washington in vlada Združenega kraljestva sta priznala Anezovo zahtevo za predsedovanje.
BuzzFeed namiguje, da odločitev Bele hiše, da bo pohvalila Moralesov odstop kot korak naprej za demokracijo v regiji, kaže, da mnenja o njegovem pobegu iz Bolivije pogosto nimajo veliko skupnega z dejstvi na terenu, kjer niti on niti njegova opozicija nista edina- dimenzionalne junake ali zlikovce jih redno prikazujejo kot v tujini.
Tisti, ki so dogodke opisovali kot državni udar, so obširno omenjali tudi sodelovanje vojske pri odstranitvi Moralesa z oblasti. Vendar pa kot The New York Times pravi, da so sile proti Moralesu opozorile na nasilje podpornikov gospoda Moralesa ali zlorabo moči s strani gospoda Moralesa kot dokaz, da je bila kakršna koli vojaška vloga potrebna in zato ne predstavlja državnega udara.
