Kaj je TTIP in zakaj povzroča polemike?
Cilj čezatlantskega trgovinskega in investicijskega partnerstva je ustvariti največje območje proste trgovine na svetu
Getty
V Evropskem parlamentu so se pojavili globoki razdori glede tega, kaj bi lahko postalo največji svetovni trgovinski dogovor med Evropo in ZDA.
Vpitje, žvižganje in počasno ploskanje je bilo slišati prejšnji teden v dvorani v Strasbourgu, potem ko je bila razprava o kontroverznem čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP) prekinjena.
Proti dogovoru so protestirali tudi državljani, ki se bojijo, da bo velikim korporacijam dal več moči na račun navadnih državljanov.
Kaj torej vključuje dogovor in zakaj je tako razdvojen?
Kaj je TTIP?
Transatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo je sporazum o prosti trgovini med ZDA in Evropo, o katerem se pogajajo že skoraj dve leti. S sporazumom bi se začelo največje območje proste trgovine na svetu, ki bi oblikovala pravila, ki urejajo četrtino vse svetovne trgovine.
Njegov cilj je zmanjšati birokracijo, olajšati uvoz in izvoz blaga, pa tudi vlaganje in ustanavljanje novih podjetij v tujini. Evropska komisija napoveduje, da bo do leta 2027 povečala velikost gospodarstva EU za 120 milijard evrov, ameriško gospodarstvo pa za 95 milijard evrov, poroča BBC . Podporniki dogovora pravijo, da bi se ti prihranki vrnili k posameznikom, ki bi imeli koristi tudi od cenejšega blaga in večje izbire.
Kdo se pogaja o TTIP?
Evropska komisija, ki jo vodi komisarka za trgovino Cecilia Malmström, vodi pogajanja z ZDA, vendar imajo poslanci Evropskega parlamenta (poslanci) pooblastilo, da vložijo veto na vsak trgovinski dogovor, ki ne ustreza njihovim zahtevam. Ratificirati ga morajo tudi kongres ZDA, Evropski svet in nacionalni parlamenti vseh 28 držav članic EU.
Zakaj TTIP traja tako dolgo?
„Pogajanja o trgovinskih dogovorih zahtevajo čas – včasih tudi več let,“ pravi Evropska komisija. Usklajevanje predpisov naj bi bilo ključno za pogovore – kar se zdi dolgotrajna naloga. Jude Kirton-Darling Laburistični poslanec Evropskega parlamenta iz severovzhodne Anglije pravi, da bi pozitiven izid TTIP lahko predstavljal 'edinstveno priložnost za urejanje globalizacije in spodbujanje visokih standardov, s katerimi se EU ponaša'. Toda najprej, pravi, je treba prisluhniti skrbi ljudi – in mnogi ljudje mislijo, da bodo standarde znižali na najnižjo raven in ne dvignili na najvišjo.
Prejšnji teden je bilo pričakovati, da bodo evropski poslanci zeleno osvetlili pogajalsko stališče EU o dogovoru, a sta bila glasovanje in razprava zaradi jeznih prizorov prekinjena. Martin Schulz, predsednik Evropskega parlamenta, je dejal, da veliko amandmajev, ki so jih predlagali poslanci, pomeni, da je treba glasovanje odložiti, da bi bilo mogoče spremembe ustrezno preučiti. Zagovorniki kampanje pravijo, da veliko število vloženih amandmajev poudarja kontroverznost dogovora.
Kakšni so argumenti proti TTIP?
Kritiki se bojijo, da bo spodkopalo demokracijo v Evropi in ZDA, saj bo podpiralo pravice velikih korporacij in preprečilo vladam, da bi urejale v javnem interesu. The Corporate Europe Observatory , skupina za raziskave in kampanje, trdi, da je 92 odstotkov od 560 srečanj lobijev s komisijo prišlo iz podjetij iz zasebnega sektorja, le štirje odstotki pa iz skupin javnega interesa.
Evropski aktivisti menijo, da bi lahko predpise EU na področjih, kot so varnost hrane, zaposlitvene pravice in okolje, razvodenili. 'TTIP je velika grožnja za standarde, za katere se težko borimo, glede kakovosti in varnosti naše hrane, virov naše energije, pravic delavcev in naše zasebnosti,' pravi vodja Zelene stranke Natalie Bennett. Na primer, boji se, da bi bilo Združeno kraljestvo z uskladitvijo standardov za hrano prisiljeno dovoliti kemično oprano perutnino, živino, zdravljeno z rastnimi hormoni, in gensko spremenjene pridelke – kar je v ZDA dovoljeno. Več kot dva milijona ljudi je podpisalo spletno peticijo proti dogovoru, ki ga opisuje kot 'grožnjo za demokracijo, okolje, potrošnike in delovne standarde'.
Nasprotniki pravijo, da jamstvo za dostop do trga dejansko prepoveduje državne monopole, kar bi lahko predstavljalo tveganje za vladne službe, kot je NZS. Kritiki imajo resne pomisleke glede preglednosti in klavzule, imenovane reševanje sporov z vlagatelji (ISDS), za katero trdijo, da bi korporacijam omogočila, da tožijo vlade zasebno. 38 stopinj , aktivistična skupina, ki se bori proti dogovoru, pravi, da se njegove podrobnosti 'delujejo na skrivaj' in da bo velikim korporacijam omogočilo, da vlade tožijo pred sodiščem za zaprtimi vrati.
Kaj pravijo pogajalci?
Uradniki EU, ki stojijo za pogajanji, vztrajajo, da bi TTIP podpiral trenutne standarde EU in vladam pustil svobodno vodenje javnih storitev, kot želijo. Pogajalci so 'čim bolj pregledni' in so objavili informativne liste, ki pojasnjujejo vsako poglavje TTIP , pravijo. Pogajalci želijo tudi zaostriti obstoječo ureditev ISDS za reševanje sporov med tujimi podjetji in vladami, z dostopom javnosti do zaslišanj. Toda sodeč po tekočih kampanjah proti TTIP, se zdi, da mnogi trditvam EU ne zaupajo povsem.
