Varčevalci so izgubili denar, odkar so bile obrestne mere nazadnje zvišane
Donosi na borzi so veliko bolj zdravi in hipotekarni posojilojemalci so lahko veliki zmagovalci
Ljudje, ki so v zadnjem desetletju hranili svoje prihranke na bančnih gotovinskih računih, so po novih številkah v rdečih številkah.
Če bi varčevalec pred desetimi leti vložil 1000 funtov na povprečen račun, bi bil zdaj vreden 1107 funtov, pravi Hargreaves Lansdown, a kumulativna inflacija v tem obdobju znaša 26 odstotkov, kar pomeni, da je vreden le 878 funtov. Glede na kupno moč je denar ustvaril negativnih 12-odstotni donos.
Danes mineva deset let, odkar so bile obrestne mere nazadnje zvišane v Združenem kraljestvu, pravi Money Observer .
Obrestne mere so se začele omejevati decembra 2007, ko je 'kreditni krč' začel zagrizeti, in so se močneje znižale oktobra 2008, ko je bančna kriza postala polna razmaha.
Naslednjega marca so dosegli takrat rekordno nizko raven 0,5 odstotka, kjer je osnovna obrestna mera ostala do lanskega avgusta, ko so jo znižali na novo najnižjo vrednost v zgodovini 0,25 odstotka, da bi nadomestili pričakovani udarec za gospodarstvo. po glasovanju o brexitu.
Po Hargreavesu Lansdownu je bilo julija 2007 na depozitnih računih brez letnih obresti prihranjenih le 23 milijard funtov, pravi Skrbnik .
'Velika večina varčevalcev je v povprečju zaslužila 3,3 odstotka z gotovino na računih s takojšnjim dostopom in pet odstotkov na računih, kjer je treba dati nekaj obvestila.'
Zdaj je 180 milijard funtov na računih brez obresti. Tudi nakupovanje naokoli daje povprečno stopnjo takojšnjega dostopa 0,4 odstotka, za račune obvestil pa 0,9 odstotka.
Nasprotno pa so si borzi opomogli od velikega zloma leta 2009. Od takrat postavljajo nove rekorde, saj je v delnice v povprečju v vrednosti 1.666 funtov vloženih 1.000 funtov oziroma 1.323 funtov po prilagoditvi inflacije.
Nekateri strokovnjaki menijo, da okolje z nizkimi obrestmi celo napihuje vrednosti delnic, saj je spodbudilo institucionalne vlagatelje, da so več svojih sredstev preusmerili v delnice.
Morda so največji dobitniki teh vztrajno nizkih obrestnih mer posojilojemalci, predvsem imetniki hipotek, ki v povprečju plačujejo polovico obresti, kot so jih plačevali pred desetimi leti – 2,6 odstotka v primerjavi s 5,8 odstotka.
To pomeni, da imajo več razpoložljivega dohodka, čeprav bodo nizke stopnje koristile predvsem tistim, ki so že imeli svoj dom pred krizo, saj so se vsi ostali morali spopasti z naraščajočimi cenami stanovanj.
