ZDA opozarjajo na božični teror v Evropi
Na festivalih in tržnicah pozivajo k previdnosti, saj je Francija aretirala sedem v protiterorističnih racijah v Strasbourgu in Marseillu
- ZDA opozarjajo na božični teror v Evropi
- ZDA opozarjajo na božični teror v Evropi
- ZDA opozarjajo na božični teror v Evropi
Francoski vojak stoji na straži na božični tržnici v Strasbourgu novembra 2015
Frederick Florin/AFP/Getty Images
Ameriški uradniki so opozorili, da bi se Evropa lahko soočila z valom terorističnih napadov na božič, potem ko so francoske varnostne službe sporočile, da so preprečile zaroto, povezano z Islamsko državo.
State Department je ameriške državljane pozval, naj bodo v prihodnjih tednih previdni na festivalih, dogodkih in trgih na prostem po vsej celini. Opozorilo, ki traja do 20. februarja 2017, ni sprožila nobena posebna grožnja, so dodali.
'Teroristi lahko uporabljajo najrazličnejše taktike, pri čemer uporabljajo tako konvencionalno kot nekonvencionalno orožje ter ciljajo tako na uradne kot zasebne interese,' je opozoril.
Prejšnjo nedeljo je francoska policija aretirala sedem ljudi v protiterorističnih racijah v Strasbourgu in Marseillu. Notranji minister Bernard Cazeneuve je dejal, da so bile aretacije del osemmesečne preiskave.
Dodal je: »Pri nas še nikoli ni bila tako visoka teroristična grožnja. Protiteroristične službe so popolnoma mobilizirane.'
Še posebej ogroženi naj bi bili božični trgi, priljubljena praznična atrakcija tako turistov kot domačinov. Leta 2000 je bil sejem v Strasbourgu, ki naj bi letos prejel več kot dva milijona obiskovalcev, tarča zarota teroristov, povezanih z Al Kaido.
Septembra je francoski premier Manuel Valls po napadih v Parizu, Nici in Bruslju dejal, da je stopnja grožnje najvišja, varnostne službe pa preprečujejo napade 'vsak dan'.
Medtem je ta teden povedal francoski uradnik za boj proti terorizmu CNN da je 'število islamističnih skrajnežev na radarju francoskih varnostnih služb naraslo na več kot 15.000 in ena vse večja skrb je bila, kako hitro poteka radikalizacija'.
Dodal je, da čeprav so se protiteroristične operacije v zadnjih mesecih okrepile, obstaja 'akutna nevarnost' napadov radikalov na francoskih tleh, ki jih usmerja, spodbuja ali navdihuje IS.
Napadi v Parizu: Francija se spominja žrtev eno leto pozneje
14. november
Včeraj so po Franciji potekale spominske slovesnosti ob prvi obletnici terorističnega napada, v katerem je v Parizu umrlo 130 ljudi.
Predsednik Francois Hollande je po mestu odkril plošče v spomin na tiste, ki so izgubili življenje, a niso spregovorili, in dejal, da želi, da se ta dan posveti žrtvam in ne politiki.
V soboto je nočni klub Bataclan, kjer je umrlo 89 ljudi, prvič po napadih ponovno odprl svoja vrata z minuto molka, ki mu je sledil nastop britanskega pevca Stinga.
Izredno stanje
Francoski premier Manuel Valls je včeraj dejal, da naj bi se izredno stanje, uvedeno takoj po napadih, podaljšalo.
Ukrepi, ki policiji dajejo dodatna pooblastila za preiskave in pridržanje ljudi, so že drugič obnovljeni. Podaljšani so bili tudi po julijskem terorističnem napadu v Nici, ko je voznik tovornjaka zapeljal skozi množico in ubil 84 ljudi.
Vendar uradna preiskava pravi, da ima izredno stanje le 'omejen vpliv' na izboljšanje varnosti.
Kakšne so politične posledice?
Z anketami, ki kažejo, da je podpora socialistični vladi rekordno nizka, naj bi voditeljica skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen dosegla velik uspeh na predsedniških volitvah prihodnje leto. Čeprav ankete kažejo, da ima malo možnosti za zmago, naj bi se v drugi krog glasovanja uvrstila kot ena od dveh najboljših kandidatk.
Le Penova je prejšnji mesec dejala, da je francoska vlada šibka in da Valls in Hollande nista uspela obravnavati vprašanja priseljevanja, ki je po njenih besedah neposredno povezano z nacionalno varnostjo.
Valls je njeno kritiko zavrnil.
„Ko je država napadena, je razumljivo, da ljudje postavljajo vprašanja. Toda moja odgovornost ni slediti javnomnenjskim raziskavam. Sprejeli smo dva protiteroristična zakona. Proti jim je glasovala skrajna desnica,« je dejal.
Le Pen je povedala BBC ta vikend, da sta glasovanje Združenega kraljestva za izstop iz EU in šokantna zmaga Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA prejšnji teden povečala njene možnosti za zmago.
Pariški napadi: Zakaj je obrambna ekipa Salaha Abdeslama odstopila
12. oktober
Odvetniki, imenovani za obrambo domnevnega vodje teroristične celice, ki je lani ubila 130 ljudi v Parizu, pravijo, da so podali odstop.
To sta povedala francoski odvetnik Frank Berton in Belgijec Sven Mary BFM TV dogovorili so se, da bodo zastopali Salaha Abdeslama pod pogojem, da se bo z njimi pogovoril o svoji vpletenosti v pokol.
„Prepričani smo – in nam je povedal –, da ne bo govoril, da bo uveljavljal svojo pravico do molka. Kaj lahko storimo?' je rekel Berton.
Abdeslam naj bi sprva želel pojasniti na sodišču. Njegovo zavrnitev sodelovanja naj bi spodbudila odločitev, da ga postavijo pod 24-urni video nadzor.
Zdelo se je, da je Berton izrazil nekaj sočutja do svoje nekdanje stranke, rekoč: 'Ko nekdo opazuje vsak tvoj premik, podnevi in ponoči, ti res znori. To je posledica politične odločitve, ne sodne.'
Mary se je strinjala, da je bil način reševanja primera 'škoda'. Prave žrtve so bili tisti, ki so bili ranjeni ali izgubili ljubljene v pariških napadih, je dejal: 'Imajo pravico do resnice in poskušati razumeti nerazumljivo.'
Dodali so, da so Abdeslamu o njihovi odločitvi povedali prejšnji četrtek in ni izrazil interesa za zamenjavo svoje odvetniške ekipe.
Abdeslama so ujeli, potem ko je bil marca ranjen v streljanju s policijo v okrožju Molenbeek v Bruslju.
Domneva se, da je bil glavni organizator usklajenih terorističnih napadov 13. novembra 2015, v katerih je orožnik odprl ogenj v središču Pariza, vključno z ubijanjem na desetine obiskovalcev v gledališču Bataclan.
Samomorilski napadalci iz iste celice so tudi na stadionu Stade de France med nogometno tekmo med Francijo in Nemčijo poskušali detonirati eksploziv, vendar niso mogli priti do stadiona.
Skupno je bilo ubitih 130 ljudi in 368 ranjenih. Abdeslam naj bi bil edini preživeli iz teroristične celice.
Napadi v Parizu: Salah Abdeslam se 'ne bo boril proti izročitvi Franciji'
24. marca
Salah Abdeslam, čigar aretacija v Bruslju prejšnji teden je povezana s torkovo terorističnimi napadi v Bruslju, se ne bo boril proti izročitvi Franciji, je dejal njegov odvetnik.
26-letni Francoz je ključni osumljenec za napade v Parizu 13. novembra 2015, v katerih je umrlo 130 ljudi. Aretiran in ranjen je bil v policijski raciji v predmestju Bruslja 18. marca.
Čeprav je Abdeslam že prej dejal, da bo nasprotoval izročitvi, je njegov odvetnik Sven Mary v četrtek francoskim medijem povedal, da želi njegova stranka zdaj čim prej oditi v Francijo. Svet pravi, da se bo odvetnik sestal s sodnikom, ki obravnava zadevo, da bi zahteval izročitev.
Na vprašanje o spremembi je Mary odgovorila, da je njegova stranka razumela, da je 'primer le majhen delček' in da se želi 'razložiti v Franciji'.
Dodal je, da Abdeslam ni bil seznanjen z napadi tega tedna v belgijski prestolnici.
Na vprašanje, kako se je odzval na novico, je Mary odgovorila: 'Ni imel reakcije.'
Abdeslam in še dva moška sta se v četrtek zjutraj pojavila na sodišču v Bruslju, vendar je bila obravnava prestavljena na 7. april. Mary je rekla, da je bilo potrebno več časa za preučitev velikega dosjeja o primeru.
Preiskovalci so Abdeslama obiskali v zaporu po torkovem samomorilskem napadu, poroča Dnevna pošta .
Na vprašanje francoske radijske postaje Europe 1, ali je Abdeslam sodeloval z belgijskimi preiskovalci, je Mary odgovorila z 'Ne', češ da je njegova stranka najprej želela poiskati pravni nasvet.
Notranji minister in pravosodni minister sta danes po samomorilskih napadih premierju Charlesu Michelu ponudila odstop, a sta bila zavrnjena z utemeljitvijo, da Belgija v sedanjih okoliščinah ne more brez njih, poroča belgijski Časopis Le Soir .
Napadi v Parizu sumijo, da je Salah Abdeslam 'načrtoval napad v Bruselj'
21. marca
Napadi v Parizu domnevajo, da je Salah Abdeslam načrtoval nadaljnje napade, je dejal belgijski zunanji minister.
Abdeslam, domnevni organizator napadov lanskega novembra, v katerih je umrlo 130 ljudi, je preiskovalcem povedal, da je 'pripravljen začeti nekaj novega v Bruslju', je včeraj sporočil Didier Reynders.
'Med otvoritvenimi preiskavami smo našli veliko orožja, težkega orožja in okoli njega v Bruslju smo našli novo mrežo,' je dejal.
Abdeslam je bil prejšnji petek po policijski akciji v bruseljskem predmestju Molenbeek pridržan in pozneje obtožen 'sodelovanja pri terorističnem umoru' in 'udeležbe pri dejavnostih teroristične skupine'.
Prav tako naj bi belgijskim preiskovalcem povedal, da se je nameraval razstreliti pred stadionom Stade de France 13. novembra zvečer, a si je premislil in ni razstrelil samomorilskega jopiča.
Francois Molins, glavni tožilec za terorizem v Franciji, je dejal: 'Te prve izjave puščajo brez odgovora celo vrsto vprašanj, na katera bo moral odgovoriti Salah Abdeslam.'
Belgijska policija poskuša identificirati tudi drugega moškega, aretiranega poleg Abdeslama, pravi Časi . Na njegovi ponarejeni belgijski osebni izkaznici je poimenoval 'Armine Choukri' in je v začetku prejšnjega tedna pobegnil pred strelskim spopadom v Bruslju, v katerem je policijski ostrostrelec ubil njegovega sostorilca Mohameda Belkaida.
Preiskava se je zdaj osredotočila na dva druga osumljenca. Skrbnik poroča, da oba 'štejeta za oborožene in nevarne' in sta kljub štirimesečnemu mednarodnemu lovu še vedno na begu.
Eden od moških, Mohamed Abrini, je Abdeslamov prijatelj iz otroštva, ki je med 10. in 11. novembrom potoval z avtomobilom z njim in Abdeslamovim bratom Brahimom med Brusljem in Parizom. Od 12. novembra ni bil viden. Brahim se je med napadi 13. novembra razstrelil.
Drugi osumljenec, Soufiane Kayal, je na avstro-ogrski meji 9. septembra lani, ko je potoval z Abdeslamom in Belkaidom, predstavil lažne dokumente.
